Avg 19 2010

Smrt mu pristoji

Objavil mlekarca 19.08.2010 pod Vsakdan

Očitno. Če si je je tako zelo želel. Razmišljam o njemu in si ga predstavljam kako zelo nesrečen je moral biti, da je naredil ta poslednji korak.

Nenehno mi pred oči hodijo poletja, ko sem pri njih preživljala poletne počitnice. Spravljali smo krompir, seno, po skednju lovili mačke in preverjali, če res vedno pristanejo na nogah. Z njim se niti nisem preveč družila, ker je bil takrat za moje pojme čisto prestar. V družbi njegove sestre pa sem se počutila še bolj domače kot doma.
Spomnim se njegovega smeha. Vedno se je smejal.
Zadnjič sem ga videla pred dobrim letom. Toda tudi takrat se je smejal. Kaj se torej zgodi v človeku, ki se rad smeje, da mu ni več do smeha.

Hudo mi je, da si ostal sam v svoji nesreči.
Naj ti bo lepše sedaj, kjerkoli že si.

  • Share/Bookmark

En odziv




En odgovor v “Smrt mu pristoji”

  1. nevenka  nevenka - 19.08.2010 12:41

    Ja, težko nam je razumljivo, dokler se sami ne znajdemo – skoraj tam. Dejstvo je, da bi se človek oprijel vsake slamice, zato je toliko bolj žalostno, da si v svoji nereči res sam.

    Naj mu bo lepše, kjerkoli že.

Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !