Odlomki

Po rekordnem številu dni na morju je skrajni čas, da pljunem v roke in se resno lotim dela. Naročila padajo, cvenka pa je na računu vedno manj. Poletje se je prehitro obrnilo. A kvalitetno.

Zjutraj so bile Jakove prve besede: “Juhuuu, šolaaaa!”
Ja, še dvakrat gremo spat, pa greš v šolo. Verjetno se ne bomo nikoli več tako zelo veselili šole kot letos. Včeraj smo po vrnitvi z morja slavnostno odprli škatlo, ki jo je prinesel poštar in v kateri so bili delovni zvezki, voščenke, lepilo, mapa, zvezek in podobne stvari, ki so nujne za prvošolčka. Sara je hotela pomagati z risanjem in izpolnjevanjem nalog in veselo kimala, da bo šla tudi ona v šolo. No ja. Letos še ne čisto. Vseeno sem tudi njej kupila barvice in zvezek.

Letošnja jesen bo pestra, polna sprememb. Sine gre prvič v šolo. Nona je končno dočakala penzijo. Teta mojih otrok se bo z motorjem in ljubijem odpravila v Afriko. Nihče še ne ve čisto točno za kako dolgo. Jaz bom morda le dobila svoj delovni kotiček. In morda bomo končno kakšen vikend ostali doma. Tole planiranje in kovček v katerega vedno kaj pozabim dati me že malo spravljata ob pamet.

Kljub vsemu smo preživeli sanjsko poletje.

Morje