Arhiv za Maj, 2010

Maj 25 2010

Težke odločitve

Življenje je kratko. Ali bolje rečeno, dnevi prehitro minevajo, da bi jih zapravljali nekje ali z nekom, kjer nam ni prijetno. Pa je lahko to zveza, ki ne štima, služba, ki te ne izpolnjuje, sobica, ki te utesnjuje… Situacij je verjetno malo morje. Na posamezniku pa je breme kako tako situacijo spremeniti v prijetnejšo.
Zagotovo je ena težjih odločitev prekiniti zvezo s partnerjem. Še sploh, če tisti drugi ni za prekinitev. Če se prej ni bil pripravljen potruditi, da bi rešil zvezo, je potem naenkrat poln obljub, pospravljat začne nogavice za seboj, umazano posodo je pripravljen zlagati v pomivalni stroj, nekaj časa celo čisti straniščno školjko, potem ko na njej prebere pol sobotne priloge. (Če sem lahko malo sarkastična.)

Druga po vrsti se mi zdi odpoved v službi.

Pripravljala sem se na tole, obljubljala sama sebi kakšno leto. Vsakič, ko me je zasačil kakšen malce depresiven dan, sem si obljubila. Tako ne gre več. Pa sem potem popustila. Prespala. Saj mogoče pa bo.

To pomlad pa se je zgodilo toliko stvari, ki so bile drobni signali, da je čas, da se odločim. In sem se. Potem sem čakala pravo priložnost, da povem. Da se pogovorim. Včeraj sem se ob dveh usedla v avto in se odpeljala k šefu. Če ga v pisarni ne morem dobit, grem pa jaz k njemu. In sva se pogovorila. Bilo mi je težko.

Nočem, da izpade, da ga puščam na cedilu. Želim si, da bi razumel, da si želim poizkusiti kar si že dolgo dolgo želim. Če ne bom zdaj, verjetno ne bom nikoli. In potem mi bo žal da nisem poizkusila.

Ko sva se razšla, sem se mu zahvalila. Ker me razume. Ker se zaveda, da je to že dolgo moja želja. In ker je zato, da še vedno sodelujeva. In da sva še naprej lahko prijatelja.

Po eni strani ni dobro, če je šef hkrati tudi tvoj prijatelj. Ni samo poslovni odnos. So tudi čustva. Po drugi strani pa se lahko morda še bolj odkrito pogovoriš. In upaš, da ne bo zameril.

Blodim.

Ena večjih odločitev v mojem hitrem življenju je, da se malo umirim, postanem samostojna podjetnica, dokončam svoj atelje, in tipkovnico zamenjam za čopiče, barve,  les, platna, pohištvo, čebelnjake… Da zaživim svoje sanje u polno.

  • Share/Bookmark

5 odzivov

Starejši zapisi »