Arhiv za Marec, 2009

Mar 23 2009

Iz akvarija v svet

Objavil mlekarca pod Družina, Otroci

Naša malčica bo imela kmalu dve leti. Neverjetno kako hitro mine. Pomlad pred dvema letoma je bila zelo podobna letošnji. Nekaj dni pred pričetkom je snežilo, bilo je mraz in nikakor nisem mogla še obleči novih hlač, ki so tako lepo poudarile moj trebušček. No ja, tudi čisto napolnila jih še nisem. Imela sem še dva meseca časa, da trebušček zraste do polne velikosti.
Na pregledu mi je zdravnica izmerila malčico. Kilogram in pol je naračunala.
»No, zdaj se nama ni treba več bati. Tudi če pride ven že zdaj, je dovolj velika.«
Kot da bi jo takrat slišala, je kmalu po tistem naznanila svoj prihod. V ljubljanski porodnišnici sem še dva dneva tiščala skupaj noge in upala, da bo terapija za pljučka prijela do konca, predenj priveka na svet.

Če je bil njen veliki brat najlepši dojenček, je bila ona zagotovo najmanjši dojenček kar sem jih kdaj videla. Natanko kilogram in pol je imela. In tudi ona je bila lepo bitjece. Mislila sem, da dojenčki še niso čisto dodelani, če se prezgodaj rodijo. Malčica je imela lepo oblikovano glavo, čudovita usteca, sproščen izraz na obrazu. Spomnim se njenega prvega nasmeha. Podarila mi ga je, ko sem ga najbolj potrebovala. Po obisku najinih moških. Nekako sem zdržala, da nisem bruhnila v jok, ko smo bili še skupaj, po slovesu pa je iz mene privrela vsa žalost in strah preteklih dni. Potem sem odšla k njej. Pripovedovala sem ji o tatiju in o njenem velikem bratcu in potem se je zgodilo. Na njenem drobnem obrazu se je izrisal nasmeh. Kot da bi odpihnila vso žalost in strah iz mene.

Trikrat na dan sem hodila k njej. Neverjetno koliko pozitivne energije se pretaka med vsemi tistimi inkubatorji. Med malimi borci, sestrami, zdravnicami in zdravniki, ki skrbijo zanje.
Aprilsko sonce naju je božalo skozi šipe. Cel mesec je bil sončen. Kot da bi ji hotela še narava podariti del energije. Malčica je hitro napredovala. Za tatijev rojstni dan sva dobili odpustnico. Stara je bila petindvajset dni. Prava bitka se je šele začenjala.

Ob prvi svečki sva si s tatijem oddahnila. Najhuje je za nami. Tokrat bom lahko rekla, da je za nami zelo uspešno leto. Nič več se ji ne vidi, da bi morala rojstni dan praznovati ob koncu pomladi ne ob njenem začetku.

»A ne, mami, ko je bila moja sestrica majhna, je bila pa v akvariju,« je pred kratkim spraševal njen veliki brat. Tudi njemu se je vtisnil v spomin tisti čas.

objem palca

objem palca

  • Share/Bookmark

2 odzivov

« Novejši zapisiStarejši zapisi »