Arhiv za November, 2008

Nov 06 2008

Zgrešena izobrazba

Sedela sem v kavarni in srkala dišeč napoj. Kava je že od nekdaj v meni vzbujala prijetne občutke. Ne vem, če je kdaj name delovala kot poživilo. Morda bolj obratno – kava me je ponavadi »skulirala«.

Ob kavi sem si privoščila še časopis. Brala sem članek o šolarjih, ki ne vedo kam na srednjo šolo ali kasneje na fakulteto. Ko sem bila sama v tej dilemi, ni bilo težav. Starša sta vedela kaj je zame najbolje in slepo sem upoštevala njune želje. Pristala sem na ekonomski srednji šoli, pa potem še na ekonomski fakulteti. Ekonomistka v nulo. Seveda so se vmes pojavljali pomisleki in želje, ki pa jih je oče uspešno zatrl. Kaj boš z umetnostjo! Kako pa lahko živiš od umetnosti!? Huh… Srečno?

Tole mojo ekonomijo si lahko zdaj nekam vtaknem, saj je ne morem uporabiti tam kjer si želim. Ne želim si delati v finančnem sektorju, prodajati še manj…

In kaj zdaj? Splet postaja moja šola. Brskam po knjižnicah, srkam nova znanja, žal mi velikokrat manjka osnova. Želim si delati v oblikovanju; spleta, podobe nekega podjetja, pa nimam pojma o 3D oblikovalskih orodjih. Toda obvladam svinčnik, čopič. Želim si delati z lesom. Obožujem njegov vonj, raznolikost, sledi življenja, uporabnost, pa mi manjka znanje o obdelavi lesa. Rada imam tudi platna, akrile, olje, staro pohištvo, ki mu lahko vdahnem novo podobo. Rada imam glino. Razbite lončke, pisane črepinje, ki novo podobo doživijo v čudovitem mozaiku.

Izobrazba je osnova, ki te vodi skozi življenje. Kot starš sem dolžna v otroku prepoznati kaj je tisto kar ga veseli, ga spodbujati, da svoje talente razvija in jih kasneje z veseljem uporablja tudi za preživljanje.

Zatorej obljubljam pred vsem svetovnim občestvom in pred samo seboj, da bom svojima otrokoma svetovala pot do izobrazbe, ki jima bo pisana na kožo. Pri tem ne bom upoštevala lastnih ambicij in frustracij.

Toda ravno ta obljuba je rezultat neke moje frustracije… Še imam čas, da jo odpravim. Na sebi. Ne na otrocih.

  • Share/Bookmark

12 odzivov