Feb 27 2007

Zvestoba. Do konca in naprej.

Objavil mlekarca 27.02.2007 pod miks

Letos mineva sedem let odkar ga poznam. Lahko rečem, da sem se vanj zaljubila na prvi pogled. Takoj sem začutila metuljčke v trebuhu. Še danes vidim tisti prizor, ko sem ga prvič videla. Potem je trajalo kake pol leta, da sva postala par. Danes sva poročena. Pričakujeva drugega otroka. Še vedno čutim metuljčke v trebuhu, ko se napol gol sprehaja pred menoj, meni pa domišljija dela nore predstave v glavi. Upam, da ne bo nikoli minilo. Da ga bom večno ljubila. In on mene.

V razmišljanje o zvestobi in večni ljubezni me je potegnil nedavni dogodek. Možev prijatelj se je po več kot desetih letih razšel s svojo drago. Razlog? Varal je. In tega ni počel prvič. Le ona je izvedela. Prvič. In sedaj on igra vlogo žrtve. Verjetno zato, ker ga je pustila tudi ljubica. Zapletel se je s poročeno žensko, le da se je ona vrnila k možu, on pa je moral po dolgih letih k staršem. Tudi jaz bi se potem počutila obupno.

Zakaj ljudje pričakujemo zvestobo? Jaz jo. Priznam. V zvestobi vidim neko varnost, zaupanje. Veliko mi pomeni, da si najbolj intimne trenutke deliva samo midva z možem. Da ni nikogar vmes. Ko se predajam, se predajam z vsem svojim bitjem. In ne vem, če bi to lahko počela, če ne bi popolnoma zaupala. Najbrž sem še iz tiste stare šole. 

Zakaj sploh hočemo biti v zvezi z nekom? Če si sam, si sam svoj gospodar. Počneš lahko kar želiš. Pa vendar si želimo imeti nekoga ob sebi. Nekoga, ki te dopolnjuje. Z nekom se zjutraj zbudiš, podari ti prvi nasmeh in lahko mu ga vrneš, ko pride iz službe ga lahko poljubiš, objameš, si ga zaželiš, vzameš…

Kaj pa storiš, ko si prevaran? Nekoč sem že bila. In po tistem mu nisem nikoli več zaupala. In tudi zvesta nisem bila več. Nisem ljubila. Vztrajala sem v zvezi iz navade. Dokler nisem ugotovila, da me počasi ubija. Potem sem izstopila. In spoznala ljubezen svojega življenja.

Recept za uspešno zvezo? Ni ga. Bodi kar si in pusti biti kar je. In ne varaj. Sedem let ni dovolj dolga doba, da bi lahko bila pametna, pa vseeno dovolj, da veš ali imaš pravega ob sebi ali ne. Jaz vem.

  • Share/Bookmark

4 odzivov




4 odgovorov v “Zvestoba. Do konca in naprej.”

  1.   Dajana - 27.02.2007 12:10

    Vau. Vesela sem zate in za tvojo družino. :)

  2.   mijau - 27.02.2007 12:15

    V zvezo je treba iti z zaupanjem, ker če ni zaupanja, tudi zveza hitro razpade.

    Toda tudi zaupanje ne prinese stoprocentne garancije za trajno zvezo. Če bi se ljudje pol toliko trudili obdržati zvezo, kot se trudijo, da si ga pridobijo, bi dosti več zvez bilo trajnih.

  3. buba švabe  buba švabe - 27.02.2007 12:40

    Bodi, kar si? Kaj pa, če si po srcu in naravi nepošten, neiskren in nezvest? Ali pa vsaj eno od teh treh stvari?

  4.   kitti - 27.02.2007 12:43

    To pa je lepo napisano in se čisto strinjam s teboj! Upam, da bom tudi jaz še po sedmih letih in več ohranjala ljubezen, s stotimi poljubčki na dan kot še zdaj, objemi, prekrasno intimo, pogovori, smehom… Ja, varanje bi pa res ta čar odnesel in ne vem, kako bi potem naprej… Če imaš to vse doma, te ne mika kam drugam…

    Lp

Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !