Jan 17 2007

Drekci: pasji vs. človeški

Objavil mlekarca 17.01.2007 pod miks

Naša kužica Nana je ena redkih, ki ima to čudno navado, da je pri kakanju nihče ne sme videti. Ponavadi teče naredit veliko potrebo na najbolj oddaljen travnik in pri tem se z glavo celo obrne stran v smislu, če jaz tebe ne vidim, tudi ti mene ne. V vasi imamo sicer tri primerke, ki jim naša skrbno pokošena trava predstavlja idealno stranišče. Tako z lopato pridno odnašam kakce, kolnem čez lastnike in si prisegam, da si bom omislila fračo. Par izstrelkov v zadnjico bi lahko rešilo moj problem. Ko bi šel vsaj par metrov bolj stran. Kjer je trava manj negovana in kjer ne igramo nogometa.

Ja, priznam, da v večini primerov ne pospravljam kakcev za našo Nano, ker se mi ne zdi potrebno. Tam, kjer ga naredi ona, sicer trikrat na leto pokosijo travo, drugega uporabnika pa ni.

V nedeljo smo šli na družinski sprehod po poti ob reki. Nekje na sredini poti, kjer se še lahko pride z avtom, je bil skorajda sredi ceste velik kupček. Tokrat ni bil pasji. Pa tudi kravji ne. Ko smo kasneje srečali še prijatelja z labradorcem, je kupček za pasjega požrešneža predstavljal slastno malico. Seveda smo se vsi razburjali kako lahko človek z malo več inteligence kot jo premore pes, naredi svoj kupček na sredini sprehajalne poti. Nuja je morala biti res huda.

Toda to še ni konec. Še malo naprej so bile sledi ljubezenskega gnezda. Embalaža kondomov, uporabljeni kondomi… Vse lepo nametano ob poti. Naš triletnik je postal pravi raziskovalec, zato ga je očka preventivno prav na hitro naložil na rame.

Tudi midva sva se velikokrat mečkala v avtu, ampak sva sledi mečkanja odpeljala s seboj.

Najbolj me razjezi, ko mi kdo sikne čez psa in njegove drekce. Ko pa smo ljudje še večji packi. Pasji drekec dokaj kmalu izgine, kaj pa kondomi, pločevinke, plastenke… Če ga že žurate ali pa se mečkate v naravi, peljite smeti s seboj.

  • Share/Bookmark

6 odzivov




6 odgovorov v “Drekci: pasji vs. človeški”

  1. ninamalina  ninamalina - 17.01.2007 10:13

    jaz še lulat ne morem v naravi, kaj šele, da bi sračkala :D

  2. irena  irena - 17.01.2007 10:38

    Ditto.

    Sicer pa, kako si lahko prepričana, da ni bil pasji – kakšen irski volčji seter mora narediti kar podoben kup. :D

  3.   mlekarca - 17.01.2007 11:24

    :D Ker labradorec s takim veseljem plane samo na človeškega. :D

  4. irena  irena - 17.01.2007 13:01

    ewww! :D

    nisem vedela, da imajo labradorci tako veselje to tega :D :D

  5. herr doktor  herr doktor - 17.01.2007 13:35

    lol… tkole je, po dolgoletnih izkušnjah in opazovanjih sem prišel do sledečih zaključkov:

    -psu (bilokere pasme) blazno dišijo tuji drekci (človeški, pasji, ni važn, sam da so tuji) dočim svojih se izogibajo v velikem loku.
    -pri ljudeh pa gre to ravno obratno: človeku tuji drek smrdi, dočim do svojega nima takega strašnega odpora (sej mu glihtko smrdi, sam prov gnusi se mu pa ne napram tujim)

    tko, toliko o dreku!

  6. ninamalina  ninamalina - 17.01.2007 14:48

    nič čudnega, da si doktor!

Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !