Arhiv za November, 2006

Nov 29 2006

Presneta Ljubljančanka

Objavil mlekarca pod miks

Spomnim se, ko smo se pred leti s prijatelji vračali s hribov. Pot je bila slikovita, toda ozka. Na eni strani skale, na drugi bukve in strmo pobočje. Zaradi strahu pred višino sem se res malo bolj držala sredine kot desne strani. Seveda smo srečevali tudi druge avtomobile. Takrat me je bilo sploh groza. Na nekem posebej ozkem mestu smo se srečali z lokalcem. Ustavila sem kolikor se je le dalo pri kraju. Kakšen meter do prepada je pa zagotovo še ostal. Ziher je ziher. Hitel je odpirati okno. In jaz tudi. Pričakovala sem napotke kako bova šla vsak v svojo smer. Namesto tega se je usul plaz besed: “Prekleta Ljubljančanka, misliš da so vse ceste enosmerne? Drži se svoje strani. Ali bolje, drugič kar doma ostani…”

Seveda so me besede prizadele. Nekako nisem pričakovala, da bo gospod zlil svoj žolč name. In da je tak greh, če sem Ljubljančanka. Ljudje tod okoli so bili vedno tako prijazni.

Leta so minila, Ljubljano sem zamenjala za vasico tik pod to gorsko cesto. Seveda me je še vedno malo strah srečanja z drugimi avtomobili kadar se peljem po njej. Toda nekako me ne zmerjajo več s prekleto Ljubljančanko, ker sem s selitvijo zamenjala tudi registrsko tablico. Beseda Ljubljančanka je postala nekako nostalgična. Vesela sem, če me še kdo tako poimenuje. Vsekakor je ne jemljem kot žaljivko. In če kdaj v avtu sama pri sebi vpijem “Ljubljančan nesposoben”, ko srečam avto z ljubljansko registracijo, ki vozi povsod drugod samo po svoji strani ne, s tem ne žalim Ljubljančanov. Isto bi zatulila, če bi bila tablica naprimer Celjska. No ja, takrat bi bilo besedilo “Celjan nesposoben!”

Včeraj sem gledala Piramido na nacionalki. Nikakor ne morem razumeti kaj je tako žaljivega v besedi cigan. Mar ni to poimenovanje neke etnične skupine? Tako kot npr. indijanci? Zakaj je Rom užaljen, če mu rečeš, da je cigan? Ali pa naprimer beseda zamorec. Prešeren jo prav neovirano uporablja, če jo bom jaz izrekla, bo pa to žalitev. Halo? Spomnim se, ko smo se v šoli še zmerjali z bosancem, pa smo morali na zagovor h razredničarki zaradi tega. V tem primeru je bilo to najbrž tudi zato, ker v resnici nihče od nas ni bil Bosanec.

Po eni strani tako opevamo pestrost Slovenije, od prelepih gora, do čudovitega morja, pa panonska nižina, pa vinske trte… Po drugi strani pa nas moti različnost naroda, ki prebiva v njej. Motijo nas Gorenjci, pa Štajerci, Dolenjci, Primorci, da o Ljubljančanih ne govorim. Kjerkoli sem se pojavila izven Ljubljane, so me gledali postrani. Pha, Ljubljančanka. In potem še kategorija priseljencev; južni bratje, cigani, Italijani, Madžari…

V študenskih časih sem se srečevala s študenti iz cele Slovenije, pa s tistimi izven nje in vedno sem bila mišljenja, da nas raznolikost bogati. Še vedno tako mislim. Ampak vedno bolj spoznavam, da sem v manjšini. Tako radi gremo potovat v daljne kraje in tako radi opisujemo ljudi, ki jih srečamo, ampak bog ne daj, da pride kdo od njih v Slovenijo živet. Taki smo. Pa saj nismo edini. Zagotovo so tudi po drugih državah nestrpni do tujcev. Oče zelo rad poudari kako so ga imeli v Nemčiji za poden Evrope. Pa so ga začasno uvozili zaradi znanja. Ampak še vseeno je bil samo Slovenec.

Zdaj sem obdelala toliko tem, da se je bistvo čisto izgubilo. V bistvu sem samo hotela povedati, da je kljub vsemu pestrost narodov dobra. Vsak ima svoje posebnosti. Ni nujno, da Ljubljančani ne znamo vozit po ozkih regionalnih cestah in ni nujno, da se Primorec ali pa Štajerc ne znajdeta dobro v kaosu ljubljanske gneče. A razumeš?

Lp. Mlekarca

  • Share/Bookmark

4 odzivov

Starejši zapisi »